Franjo Malgaj se je rodil v Hruševcu 10. novembra 1894, umrl pa 6. maja 1919 v Tolstem Vrhu. Bil je zaveden Slovenec. V takšnih majhnih mestih, kot je Šentjur, se le redko rodijo tako pogumni in hrabri ljudje, kot je Franjo Malgaj. V vojni je bil aktiven od 1914 do1918. V šoli ni bil najbolj uspešen, zato je šel na bojišče, ker ni imel ničesar za zgubiti. Bil je v boju za severno mejo. Ob 100-letnici Malgajeve smrti smo njemu v čast naredili Malgajev teden. Prav tako pa je imel zelo rad slovenske ljudske pesmi in se tudi sam poizkusil v pesništvu. Ko se je začela 1. svetovna vojna, je Franjo dopolnjeval svojo dvajseto leto življenja. Že jeseni 1914 je bil vpoklican v slavni slovenski 87. celjski pešpolk. Nikoli ga ne smemo pozabiti, vedno nam bo ostal v lepem spominu zato sva ga v oblaku domišljije povabila na intervju.
Spoštovani gospod Malgaj, kaj bi sporočili učencem, ki obiskujejo to šolo leta 2019/2020?
Sporočil bi jim samo to, da bodite pridni in ljubite svojo domovino.
Kako se počutite, ker ste rešili Slovenijo pred uničenjem?
Počutim se zelo dobro, ker sem naredil zelo dobro stvar.
Kako ste se imeli v šoli?
Nisem bil ravno odličnjak, a nikoli nisem obupal.
Zakaj ste se odločili, da boste odšli v vojno?
Mislil sem, da lahko pomagam, a sem, ko sem čakal na strelivo, po pomoti odprl granato in umrl.
Kaj vam pomeni domovina?
Domovina mi pomeni vse na svetu, zato sem tudi šel na severno mejo in se tam bojeval. Na koncu smo tudi zmagali in pridobili našo Slovenijo. Brez naše domovine ne bi bili takšni, kot smo danes, zato jo moramo ceniti.«
Ali ste ponosni na svojo medaljo za hrabrost?
Seveda, saj to dokazuje, da sem se zelo potrudil, da sem rešil Slovenijo.
Ali ste ponosni, da se naša šola imenuje po vas?
Ja, ker imam zelo rad Šentjur in sem počaščen, da se vaša šola imenuje po meni.
Kdo je vaš najboljši prijatelj, nam poveste kaj o njem?
Moj najboljši prijatelj je bil Rudolf Maister. Tudi on je bil borec za severno mejo tako kot jaz in tudi on je imel rad svojo domovino.
Nik Križmančič in Miha Trobec