Šola mi pomeni nekaj, kar potrebujemo vsi. V teh šestih letih se spomnim vseh svojih rojstnih dni in precej rojstnih dni mojih sošolcev. Najbolj pa se spomnim prvega šolskega dne, ko so nas razvrščali v razrede. Nekateri so dobili rdeče, nekateri pa zelene balone. Dogajalo pa se je v šolski telovadnici. Ko sem bil še v vrtcu, sem si šolsko jedilnico predstavljal čisto drugače. Predstavljal sem si jo veliko bolj moderno opremljeno, boljše stole, stene … To mi je ostalo najbolj v spominu. Prvega šolskega dne pa se v naši družini spominjamo takole.

BABICA: Pospremili sta jo sestri . V razredu jih je obiskal ravnatelj. Razredničarka je znala igrati na citre. Razredničarki je bilo ime Angela Rečnik.

MAMI: Pospremila jo je njena mama, in sicer do vrat, pri katerih so se zbrali. Za malico so dobili sendviče in sokove na slamico. Bila je 1. e. Razredničarka pa ji je bila Hermina Šeško.

JAZ: Usedli smo se lahko, kamor smo želeli. Za malico smo dobili sokove in zavitke. Bil sem 1. b. Razredničarka mi je  Breda Pavlič, z njo pa je bila tudi vzgojiteljica Mirjana Kmecl.

BABICA: Pospremili so jo starši. Razredničarka je bila zelo prijazna in vedno si je prinesla sendvič s sabo. Razredničarki je bilo ime Marija Pečnik. Bila je 1.a.

Vsak v naši družini pa se spomni svojega prvega šolskega dne drugače.

David Kalan

Naša šola se imenuje po junaku, ki je umrl za našo domovino. Bil je zelo pogumen.

Pred našo šolo stoji spomenik vsem padlim borcem v vojni. Franjo Malgaj je bil eden izmed njih. Bil je borec za severno slovensko mejo na Koroškem. Padel je ravno po koncu  1. svetovne vojne. Malgaj ni bil samo borec, ampak tudi pesnik. Med drugim je pisal tudi članke o življenju v Štorah. Malgaju je naša domovina veliko pomenila. O smrti Malgaja je več zgodb. Med plezanjem na drevo se mu je ročna bomba zataknila ob pas in eksplodirala. Ljubiteljsko se je ukvarjal tudi z arheologijo. Nižjo gimnazijo je naredil v Celju, višjo pa v Pazinu v Istri. Malgaj je imel prijatelja Andreja Oseta, ki je nekoč zapisal: »Bil si zvest svojim besedam do smrti in rekel si mi večkrat: Če Švabi napadejo, se ne umaknem in živ ne grem s Kkoroške!« Žal so se tvoje besede uresničile.

Malgajevo truplo so našli Nemci, ki so ga pokopali na svoje ozemlje. Čez čas so po njegovo truplo prišli iskati njegovi sorodniki in ga odpeljali v svojo deželo, v domači  Šentjur.

Ema Mastnak

Šolstvo v Šentjurju se je začelo pred 250 leti. Leta 1818 so zgradili novo šolsko poslopje z dvema razredoma. Šolo je obiskovalo 125 otrok, od tega samo 9 deklet. Šola se je kasneje razširila v petrazrednico, saj so na Blagovni odprli šolo. Takrat se je število učencev na šoli zmanjšalo. Leta 1891 se je šola ločila na deško in dekliško. Ker je bilo prostora premalo, so krajevni veljaki začeli razmišljati o gradnji nove šole.

Prva svetovna vojna šole ni bistveno prizadejala, pouk pa se je v njej redno odvijal. Leta okupacije so bila izredno težka. Učitelje in ostalo inteligenco so Nemci izselili v Srbijo, v novem učiteljskem zboru pa so bili sami Nemci  in Avstrijci, ki niso znali niti  besedice slovenskega jezika. Okupator je uničil v šoli vse, kar je bilo slovenskega, pustil je le arhivsko gradivo o učencih in šolsko kroniko.

Leta 1945 je šolsko leto pričelo 12 oddelkov in v tej obliki ostalo dve leti. Vse od pričetka osnovne šole do leta 1948 je bil v predmetniku šole verouk. Leta 1954 je bila šolska zgradba v celoti obnovljena.

Zaradi nenehne rasti prebivalstva so postajali šolski prostori pretesni, tako se je začel odvijati dopoldanski in popoldanski pouk. Leta 1969 je bila napeljana centralna kurjava, prav tako pa so učencem in učiteljem poleg malice pripravljali tudi kosilo. V jeseni 1971 je stopil v veljavo 5-dnevni delovni teden. Kmalu so razmišljali o širitvi šolske zgradbe. Leta 1977 je bila otvoritev prizidka šolske zgradbe, poimenovali so ga po šentjurskem rojaku in koroškem junaku Franju Malgaju.

Leta 1983 je bila prenovljena kuhinja, 1984 pa so prenovili streho. Leta 1987 so v vse učilnice napeljali vodo. Med letnimi počitnicami leta 1990 so na stari stavbi zamenjali vsa okna in vrata. S šolskim letom 1991/92 so prešli na 3 ocenjevalna obdobja. Izdelali so načrt temeljite prostorske prenove starega dela. Leta 1996 so uredili prostore nove knjižnice in računalniške učilnice. V knjižnici so prešli na računalniško izposojo knjig. Prenovili so tudi streho med telovadnico in starim delom šole ter dobili so plinsko ogrevanje.

Po predhodnih razpravah v šolskih kolektivih za postopno uvajali devetletko. Pridobili so predprostor telovadnice, namenjen vadbi otrok in garderobam.

Od leta 2000 do 2019 se je zgodila še nekaj dogodkov in prenov. Povečalo se je število otrok.

Leta 2019 pa smo dobili novega ravnatelja, gospoda Jureta Radiška.

Vita Karlatec Podgoršek in Laura Vodišek